Koristne informacije ...

Vodnik za arhitekturo spletnih informacij

Obiskovalec na spletno stran ne pride občudovat menija. Pride z vprašanjem, potrebo ali nalogo: preveriti storitev, primerjati ponudbo, najti kontakt, naročiti izdelek. Če do odgovora pride v nekaj klikih, je spletna stran opravila svoje delo. Ta vodnik za arhitekturo spletnih informacij pokaže, kako urediti vsebino tako, da obiskovalca vodi jasno, podjetju pa pomaga ustvarjati več povpraševanj, prodaj in zaupanja.

Arhitektura informacij ni samo struktura glavnega menija. Je način, kako so povezane strani, kategorije, vsebine, filtri, obrazci in pozivi k akciji. Dobra zasnova obiskovalcu zmanjša napor. Slaba ga prisili, da ugiba, kam klikniti, ali pa ga odpelje nazaj v iskalnik k konkurenci.

Kaj je arhitektura spletnih informacij

Arhitektura informacij določa, katere informacije spletna stran vsebuje, kako jih razvrstimo in po katerih poteh do njih pride uporabnik. Gre za logiko, ki stoji za dizajnom in razvojem. Tudi najlepša spletna stran izgubi vrednost, če so ključne storitve skrite pod nejasnimi oznakami ali če kupec do izdelka potrebuje preveč korakov.

Pri poslovni spletni strani se običajno začne s preprostim vprašanjem: kaj mora obiskovalec vedeti, da lahko naredi naslednji korak? Za storitveno podjetje je to lahko razumevanje ponudbe, dokaz usposobljenosti in enostaven stik. Za spletno trgovino so pomembnejši logične kategorije, filtre, dostopna dostava ter jasen zaključek nakupa. Organizacija z več ciljnimi skupinami pa pogosto potrebuje ločene vstopne poti za stranke, partnerje in uporabnike storitev.

Zato univerzalna struktura ne obstaja. Obstaja pa jasen princip: spletna stran mora slediti načinu odločanja vaših strank, ne notranji organizacijski shemi podjetja.

Začnite pri uporabnikih, ne pri internem meniju

Veliko spletnih projektov se začne z zahtevo: potrebujemo strani O nas, Storitve, Reference in Kontakt. To so smiselne osnovne točke, vendar same po sebi še ne ustvarijo dobre poti uporabnika. Zlasti ne, kadar podjetje ponuja več storitev, deluje na različnih trgih ali nagovarja kupce z različnimi potrebami.

Najprej določite glavne skupine obiskovalcev in njihove namene. Direktor proizvodnega podjetja lahko išče integracijo spletne trgovine z logistiko. Končni kupec želi hitro preveriti ceno, zalogo in rok dostave. Oba prideta na isto domeno, vendar potrebujeta drugačne informacije in drugačen naslednji korak.

Koristno je popisati najpomembnejše naloge, ki jih mora uporabnik opraviti. Ne v jeziku podjetja, temveč v jeziku obiskovalca: »Želim vedeti, ali rešitev ustreza mojemu poslu«, »želim primerjati možnosti«, »želim poslati povpraševanje« ali »želim najti pravi izdelek«. Šele nato določite strani in vsebinske sklope, ki te naloge podprejo.

Ne uporabljajte internih izrazov brez razlage

Nazivi oddelkov, produktnih kod ali lastnih metodologij so zaposlenim jasni, novemu obiskovalcu pa pogosto ne povedo ničesar. Če mora uporabnik razmišljati, kaj pomeni oznaka v meniju, ste ustvarili nepotrebno oviro.

Namesto splošnega »Rešitve« je lahko primerneje uporabiti »Spletne trgovine«, »Spletne aplikacije« ali »Integracije sistemov«, kadar to najbolj natančno opisuje ponudbo. Če širša oznaka vseeno ostane smiselna, naj jo na strani takoj pojasni jasen naslov in kratek opis koristi.

Vodnik za arhitekturo spletnih informacij: gradnja hierarhije

Dobra hierarhija obiskovalcu najprej pokaže bistveno, podrobnosti pa ponudi takrat, ko jih potrebuje. To ne pomeni, da morate kompleksno ponudbo poenostaviti do neprepoznavnosti. Pomeni, da jo predstavite po stopnjah.

Na vrhu strukture so običajno ključne poslovne vsebine: glavne storitve ali kategorije izdelkov, reference oziroma primeri uporabe, znanje ter kontakt. Pod vsako točko naj bodo podstrani, ki odgovorijo na konkretnejša vprašanja. Spletna trgovina lahko na primer razvršča izdelke po vrsti, namenu, blagovni znamki ali panogi. Prava izbira je odvisna od tega, kako kupci dejansko iščejo.

Pri večjih spletnih mestih je koristno ločiti tri ravni. Prva raven uporabnika usmeri. Druga mu omogoči primerjavo možnosti. Tretja poda tehnične podrobnosti, dokumentacijo, pogosta vprašanja ali specifične pogoje. Tako stran ostane pregledna za nove obiskovalce, hkrati pa ne skriva informacij pred tistimi, ki se že odločajo.

Preveč nivojev je pogosta napaka. Če mora uporabnik skozi pet podmenijev do pomembne vsebine, struktura ni učinkovita. Tudi nasprotna skrajnost ni dobra: meni s petnajstimi glavnimi postavkami ne daje preglednosti, ampak izbiro oteži. V večini primerov je bolje ustvariti jasne skupine in uporabiti dobro zasnovane pristajalne strani.

Meni je začetek, ne celotna navigacija

Glavna navigacija mora hitro povedati, kaj ponujate in kam lahko obiskovalec nadaljuje. Pri tem ne sme prevzeti vse odgovornosti za orientacijo. Uporabnik se po strani premika tudi s pomočjo notranjih povezav, drobtinic, filtrov, iskalnika, gumbov in vsebinskih priporočil.

Na strani posamezne storitve naj bo zato vedno razvidno, kaj lahko obiskovalec naredi naprej. Lahko prebere primer izvedbe, preveri povezano storitev, si ogleda postopek sodelovanja ali pošlje povpraševanje. To niso naključne povezave. So nadaljevanje poti, ki jo je uporabnik že začel.

Pri spletni trgovini imajo posebno težo kategorije, filtri in iskanje. Filtri morajo odražati lastnosti, po katerih kupci res izbirajo: velikost, združljivost, material, zmogljivost, cena ali dobavni rok. Filter z internimi oznakami ali nepomembnimi atributi ustvarja vtis tehnične zapletenosti brez uporabne vrednosti.

Iskalnik ni rešitev za slabo kategorijsko strukturo, je pa pri obsežnem katalogu nujen varnostni mehanizem. Še posebej takrat, ko stranke iščejo po šifrah, modelih ali zelo specifičnih izrazih.

Vsebina mora potrditi odločitev, ne le zapolniti strani

Arhitektura informacij in vsebina sta neločljivi. Struktura pove, kam obiskovalec pride. Vsebina pa odloči, ali bo ostal in naredil naslednji korak.

Vsaka ključna stran naj ima jasno vlogo. Naslovna stran predstavi usmeritev podjetja in ponudi najpomembnejše poti. Stran storitve razloži problem, pristop, obseg izvedbe in pričakovani rezultat. Referenca pokaže dokaze. Kontaktna stran odstrani zadnje zadržke pred stikom.

Pogosta napaka so strani, ki naštevajo funkcionalnosti, ne povedo pa, zakaj so pomembne za naročnika. Pri razvoju spletne trgovine na primer ni dovolj zapisati, da je možna povezava z računovodskim sistemom. Obiskovalca zanima, ali bo s tem zmanjšal ročno delo, preprečil napake pri zalogah in pospešil obdelavo naročil.

Dobro razporejena vsebina pomaga tudi iskalnikom razumeti razmerja med temami. Vendar naj optimizacija nikoli ne vodi v ustvarjanje skoraj enakih strani samo zaradi različnih ključnih besed. Če dve strani ne služita različnima potrebama uporabnika, ju je pogosto bolje združiti v eno močnejšo, bolj uporabno celoto.

Strukturo preverite pred razvojem

Sprememba strukture po začetku programiranja je možna, vendar je dražja in počasnejša. Zato je smiselno informacijsko arhitekturo preveriti že v fazi načrtovanja. Začnite s seznamom vsebin, nato pripravite zemljevid strani in osnovne uporabniške poti.

Pri tem si zastavite nekaj neposrednih vprašanj. Ali lahko nov obiskovalec v nekaj sekundah razume, kaj podjetje ponuja? Ali do ključne storitve ali kategorije pride brez iskanja? Ali je naslednji korak na vsaki pomembni strani jasen? Ali bo administrator kasneje preprosto dodal novo storitev, podkategorijo, članek ali produkt?

Zadnje vprašanje je pogosto spregledano. Spletna rešitev mora rasti s podjetjem. Če administrativni vmesnik ne podpira logične razširitve strukture ali če vsaka sprememba zahteva poseg razvijalca, bo spletna stran hitro postala toga. Pri projektih po meri je zato vredno že na začetku predvideti, kako bodo urejene vsebine, kategorije, povezave in pravice urednikov.

Kdaj standardna struktura ni dovolj

Manjše podjetje z eno jasno storitvijo običajno ne potrebuje zapletenega sistema. Preveč razvejanja lahko obiskovalca celo oddalji od povpraševanja. Če je ponudba preprosta, naj bo preprosta tudi pot do nje.

Drugače je pri podjetjih z več trgi, velikim katalogom, naročniškimi območji ali povezavami z zunanjimi sistemi. Tam arhitektura informacij neposredno vpliva na razvojne odločitve: kako bodo podatki prihajali iz ERP-ja, katere kategorije se bodo urejale ročno, kako bodo uporabniki videli različne cene in katere vsebine bodo dostopne po prijavi.

Takšne odločitve zahtevajo sodelovanje strategije, dizajna in razvoja. Moxy Web pri spletnih projektih zato ne obravnava strukture kot dodatka po potrjenem dizajnu, temveč kot osnovo, na kateri lahko nastane estetska, hitra in dolgoročno uporabna rešitev.

Dobra informacijska arhitektura ni opazna zato, ker je razkošna. Opazna je po tem, da obiskovalec brez navodil najde, kar potrebuje, in z več zaupanja naredi naslednji korak. To je standard, ki ga je vredno postaviti, še preden nastane prva oblikovana stran.